fbpx

PORTO: Sladko vino izven trenda ali večna poslastica?

Priznajmo si, da živimo v času, ko je sladkor na nekoliko slabšem glasu in marsikdo, vsaj s kotičkom očesa, pogleda na etiketo, koliko kalorij določeno živilo vsebuje. To pa do neke mere velja tudi za vino. Verjetno je v tem primeru splošni trend še bolj relevanten (čeprav ne nujno zaradi kalorij) saj se preprosto dandanes veliko raje in več pijejo suha vina in se prav tekmuje, čigav brut bo najbolj ekstra.

Kaj je porto oz. portovec?

To prav posebno vino, ki je sila znano po vsem svetu, pridelujejo v regiji Douro, po kateri reka Douro teče iz Španije prek Portugalske in se v Atlantski ocean izlije v obalnem mestu Porto. Po njem je vino dobilo tudi ime.

Porto oziroma portovec je sladko alkoholizirano (fortificirano) vino, pridelano iz različnih sort rdečega grozdja, ki raste v zgornjem delu vinorodnega območja Douro na Portugalskem. O postopku fortifikacije vin smo že pisali v eni izmed prejšnjih številk, ko smo opisovali vino šeri, tako da tudi pri portu velja enako: vinu dodajo alkohol (vinjak oz. vinski destilat) in mu s tem dvignejo alkoholno stopnjo. S tem hkrati ustavijo tudi alkoholno fermentacijo (alkohol ubije kvasovke), ki je tako le delno opravljena, kar poskrbi za sladko vino in visoko stopnjo alkohola. Ta doseže tudi gromozanske številke v kontekstu vina, kar okoli 19-22 % alkohola. Pred stekleničenjem porto nekaj časa zori v hrastovih sodi, čas zorenja pa določa, kateri tip porta bodo pridelali.

Za razcvet teh vin v zgodovini gre največ zaslug pripisati angleškim trgovcem z vinom, ki so sicer tradicionalno trgovali s Francozi. Ko so se med vojno odnosi s Francozi zaradi različnih interesov nekoliko ohladili, so se trgovci obrnili k portugalski vinski “industriji”, ki je vina žejne Angleže zalagala tako s cenenimi različicami prijetno sladkega portovca, kot tudi z najboljšimi primerki tega vina, ki so ga pili aristokrati.

Ključne vrste portovcev

Poznamo tri glavne skupine portovcev, ki imajo tudi nekaj podskupin, ki jih bomo spoznali spodaj. Obstajajo tudi beli portovci, vendar pa so mnogo bolj redki in tudi manj konzumirani, kot njihovi temnejši sorodniki.

RUBY

Porto ruby ima zelo intenzivno barvo in sadni karakter. V velikih hrastovih sodih zori približno tri leta ali manj, včasih pa pri nekoliko cenejših primerkih uporabijo tudi posode iz inoxa. Ruby je najcenejši in najbolj razširjen stil portovec, ki je običajno namenjen takojšnji konzumaciji. Nekoliko dlje zorjeni so portovci reserve ruby, ki so po okusu še nekoliko bolj uglajeni in zaokroženi. Poznamo torej več slogov porta ruby, najkompleksnejši pa je zagotovo porto late bottled vintage, običajno označen kar s kratico LBV (vino zelo podobno reserve ruby portovcu, ).

TAWNY

Porto tawny je svetlejše obarvani lažji tip portovca, pri katerem ključno vlogo igra oksidacija zaradi dolgega (6 let in več) zorjenja v manjših hrastovih sodih. Značilne aromatike so orehi, kava, morda najbolj očitna pa je karamela. Vpliv kisika vinu spremeni tudi barvo, ki postane opečnato rjava in daje portovcu tudi ime – tawny v angleščini označuje svetlo oranžkasto rjavo barvo.

v svoji vinski kleti še nimate nobenega zorjenega tawny portovca, zorenje so vas opravili že vinarji. In prav takšni, ki imajo na steklenici navedeno, koliko let so že odležali, so običajno najboljši. Zorjeni so lahko celo 40 let! Poseben stil porta tawny je colheita, pridelan iz ene letine.

VINTAGE

Grozdje za porto vintage prihaja iz najboljših vinogradov, pridelave pa se lotijo izključno ob najboljših letinah. V povprečju so le tri letine od desetih dovolj dobre za letniški portovec. Po zorenju v velikih hrastovih sodih vino stekleničijo brez filtriranja, šele nato se prične prava zabava. Takšno vino je namreč izjemno primerno za daljše zorenje v steklenici, tudi 20 let in , če imate dovolj potrpljenja tudi 50-100 let zorjenja takšnih vin ni nič neobičajnega. Ob tem pa se mu seveda nekoliko spremeni barva in seveda karakter, v katerem ne manjka zaznav suhega sadja, usnja in kave.

 

NAMIGI ZA SERVIRANJE:

  • Porto tawny se za razliko od ostalih portovcev postreže nekoliko ohlajen, optimalno je okoli 14-15 stopinj. Namig: pokusite ga ob orehovi potici ali krepkem kavnem kolaču.
  • Ostali portovci se običajno pijejo le kakšno stopinjo pod sobno temperaturo
  • Pri starejših letniških portovcih se priporoča dekantiranje, ko pa je enkrat odprt ga le dokončajte, saj naslednji dan ne bo več isti
  • Za optimalno izkušnjo si lahko priskrbite namenske kozarce za portovce, povsem solidno pa se bo odrezal tudi večji kozarec za belo vino
  • Običajno se jih streže ob sladicah, kjer se odlično ujamejo s kavnimi, čokoladnimi in karamelnimi okusi, dobro pa se lahko odrežejo tudi ob pravih sirih in oreščkih

Na vprašanje iz uvoda članka, lahko sedaj, ko na portovce pogledamo z distance in z več znanja, dokaj hitro odgovorimo. Legendarna sladka vina, prežeta z zgodovino, kamor seveda spada tudi Portovec, morajo in bodo vedno našla prostor na naših mizah in v kozarcih. In prav je tako. Trendi se menjajo, legende pa ostajajo.

(Objavljeno v tiskani izdaji revije Dober Tek.)

ONLINE/OFFLINE DEGUSTACIJA ŽGANJA?

Spoznajte najboljše, kar ponuja svet žganja. Viski, rum, tekila, konjak + presenečenje. Dragulji iz kotlov po celem svetu.

Želim več informacij!