Že ničkolikorat ste verjetno že slišali za ključno delitev med pivi, ki to pijačo delite na dve glavni večji skupini – na pivo tipa lager in ale.
Tokrat se ne bomo spuščali v tehnične delitve in obnavljali kaj ju razlikuje (če je kdo pozabil – predvsem tip kvasovk in temperature fermentacije), pač pa se bomo bolj posvetili lagerju, ki nam je v Sloveniji in okolici definitivno bolj blizu in bolj poznan.
Od kod prihaja gospod Lager?
Ko nekdo pri nas v gostilni naroči “pivo”, bo v večini lokalov na mizo prišel lager. To je seveda povezano z geografsko-zgodovinskimi dejstvi, saj je naša pivska kultura bila in je pod močnim vplivom nemške in češke šole piva. Tam pa seveda kraljujejo okusni in izjemno dovršeni lagerji oz. ležaki.
“Nič ni lepšega, kot sesti v rahlo temačno češko pivnico, kjer ti simpatično zaobljen Čeh natoči merico njihovega ležaka, mu s posebnim nožem odreže odvečno peno, ki sega nad rob kozarca in ga z zanosom in ponosom postavi predte”.
Pri nas so lagerji zagotovo številka 1 med pivi, skorajda si ne predstavljamo piknikov in druženj brez njih. Tudi v povsem vinskih deželah v Sloveniji se predvsem v poletnih mesecih marsikdo raje odloči za hmeljni osvežilni napitek.
Rdeče, zeleno in vse druge barve
Seveda pa je butična (r)evolucija piva naredila premike tudi na področju lagerja. Še vedno prevladujeta rdeča in zelena znamka, kar se bržčas ne bo spremenilo. Pa tudi ni zares potrebno, da se. Zadovoljita najširši krog pivoljubcev, istočasno pa je to pivo tehnološko na izjemno visokem nivoju. So se pa tudi nekatere naše manjše pivovarne spopadle z ustvarjanjem kvalitetnih lager piv in nekatere hitro doumele kako zahtevna naloga je to.
Lager pivo napak praktično ne dopušča. Vsaka malenkost, ki “ne štima” se takoj opazi. Gre namreč za res izredno delikaten tip piva, kjer je ključno celovito ravnotežje v pivu in pivovarju postavlja izjemen izziv, kako uskladiti okuse, arome, grenkobo in rahlo sladno sladkost ob zaključku. Denimo pri izjemno priljubljenih pale ale pivih lahko z večjo količino aromatičnih hmeljev kakšno manjšo napakico v proizvodnem procesu tudi rahlo zakrijemo, pri lagerju pa olajševalnih okoliščin preprosto ni. Da pa je vse skupaj še nekoliko težje, lager kvasovke obožujejo temperature fermentacije na okoli 10 stopinj celzija, kar seveda lahko še nekoliko oteži in podraži proizvodnjo, saj je potrebno več energije za hlajenje in bolj napredna oprema. Na srečo pa obstajajo tudi takšne mikropivovarne, ki imajo dovolj znanja in prave opreme, da nam lahko postrežejo z resnično vrhunskim lagerjem.
“Združeno kraljestvo velja za domovino tipa ale, vendar pa je popularnost lager piv dosegla tudi ta otok. Po zadnjih raziskavah naj bi kar ¾ prodanega piva bilo lager pivo.”
Kakšen je perfekten lager?
Vprašanje, ki nima enoznačnega odgovora, saj je znotraj te skupine piv okoli 20 podstilov. Od slamnate barve pa do povsem temnih piv. Če pa vzamemo nekakšno povprečje ga morda lahko opišemo takole. Za lagerje so značilne rahlo sladkaste sladne arome ter nizka do srednja intenzivnost cvetličnih in/ali zeliščnih hmeljnih arom, ki tvorijo zaščitni znak tega stila. Ravnotežje med sladom in hmeljem je resnično poglavitnega pomena, saj tako telo ohrani polnost, vendar ne deluje presladko. Karbonizacija je srednja, po grlu pa spolzi gladko s suhim zaključkom. Obstojna pena na vrhu je snežno bele barve, medtem ko je telo značilno rumene ali bledo zlate barve.
(Objavljeno v tiskani izdaji revije Dober Tek.)
TEČAJI VARJENJA PIVA
Dvigni svoje znanje o pivu nivo višje in se nauči v domači kuhinji zvariti pivo, ki bo že v prvem poskusu navdušilo prijatelje.
NOVO: PIRČKI & SIRČKI
Ena najbolj podcenjenih kombinacij v kulinariki. Skupaj se podamo v odkrivanje izjemnih pirčkov in sirčkov.