SHERRY (Šeri): Vse, kar morate nujno vedeti!

Dokaj malo ljudi, običajno bolj vinski zanesenjaki, pozna to špansko dobroto in jo s pridom umešča v svoja gurmanska doživetja. Šeri je zagotovo ena najbolj zapostavljenih pijač pri nas in kar precej se boste morali potruditi, da jo boste našli v naših restavracijah in trgovinah. Če pa vam uspe, boste skoraj zagotovo prepoznali, da se šeriju z zapostavljenostjo godi krivica.

Kaj točno sploh je Šeri?

Šeri je enostavno povedano ojačano oz. fortificirano vino, kar pomeni, da je vinu dodano žganje (brandy oz. grozdno žganje). Oznako šeri lahko nosijo le vina, pridelana v španski provinci Cádiz, v trikotniku med mesti Jerez de la Frontera, Sanlúcar de Barrameda in El Puerto de Santa María. To nas hitro spomni na konjake, šampanjce ali celo tekile, ki imajo prav tako geografske omejitve pri svojih imenovanjih.

Grozdje, ki ga uporabljajo za izdelavo šerija, je v veliki večini primerov bele sorte palomino. Ta raste v vinogradih, ki so verjetno svetovno gledano celo najbolj izpostavljeni vročini.

Nujno moramo omeniti tud način zorjenja – sistem solera. Gre za postopek, kjer so sodi iz ameriškega belega hrasta postavljeni v nadstropja, drug na drugega, del tekočine iz sodov pa vsako leto pretočijo v sod nadstropje nižje, tako da je v vsakem sodu mešanica vina različnih starosti, pri čemer je najstarejša kombinacija v čisto spodnji vrsti. Iz teh najnižjih sodov vsako sezono odtočijo vino, ki gre v steklenice, novo vino pa dodajo v najvišjo vrsto sodov. V primerjavi z »običajnim« vinom je šeri poseben tudi zato, ker je ves čas v stiku s kisikom, saj so sodi zaprti s posebnimi čepi, ki prepuščajo zrak.

Španska ali britanska poslastica?

Če na hitro skočimo v zgodovino, moramo omeniti britanskega gospoda, ki sliši na ime Francis Drake, ki je konec 16. stoletja osvojil špansko pristanišče Cádiz, kjer je v tistem času ležalo tudi skoraj 3000 sodov šerija. Do zadnjega so naložili na ladjo in odpeljali v domovino, kjer je Britance popolnoma navdušil, zato še dandanes marsikdo to pijačo prej povezuje z Veliko Britanijo, kot s Španijo.

»Gre za čudovito pijačo z neverjetnim razponom, kar ji omogoča, da najdemo primerek za katerokoli priložnost.«

Glavne vrste šerija

Ena najboljših in hvaležnih lastnosti šerija je izjemno širok spekter znotraj same pijače. Za razliko od stereotipa, da so šeriji sladki, je namreč velika večina šerijev zelo suha. Najbolj cenjeni šeriji najvišje kakovosti dosežejo starost celo do trideset let – če na etiketi vidite oznako V. O. S. (lat. Vinum Optimum Signatum) je to šeri, star vsaj 20 let, oznaka V. O. R. S. (Vinum Optimum Rare Signatum) pa označuje šeri, starejši od 30 let.

Fino

Tako imenovani Fino je najbolj suh tip šerija. Zori pod plastjo kvasovk (tako imenovane “flor”), ki se naredi na vrhu vina. Najboljši primerki so stekleničeni po okoli petih letih zorjenja in nam v nos priskakljajo s svojimi značilnimi notami mandljev, hrasta in včasih tudi vanilje.

Manzanilla

Manzanilla je bližnji sorodnik Finu, vendar mora biti zorjen v obmorskem mestu Sanlúcar de Barrameda. Bližina oceana in vetrov poskrbita za nekoliko slan karakter takšnega šerija. Tudi kvasovke zaradi bližine morja delujejo nekoliko drugače in pojedo še več sladkorja, kar poskrbi za še bolj lahkotno vino.

»Za razliko od stereotipa, da so šeriji sladki, je namreč velika večina šerijev zelo suha.«

Amontillado

Tudi Amontillado je podoben prvim dvem tipom šerija, vendar z eno ključno in zelo pomembno razliko. Amontillado namreč zori tudi potem, ko “flor” (plast kvasovk) že odmre in v akcijo stopi kisik. Ko šeri oksidira, zasijejo tudi bolj oreškaste karakteristike, uravnotežene s slano karamelo, ki je prav tako značilna za ta tip šerija.

Oloroso

Šeriji Oloroso so zorjeni brez “flora”. V sistem solera jih pretočijo z nekoliko višjim odstotkom alkohola (cca. 15,5 % +), kjer flor več nima pogojev za nastanek. Gre za nekoliko slajše šerije s polnejšim telesom. Oloroso v prevodu pomeni dišeč in to lahko potrdimo takoj, ko k nosu približamo kozarec s tem tipom šerija, saj hitro zaznamo suho sadje, usnje, tobak in les. Še vedno pri Olorosu ne moremo govoriti o sladkem šeriju, ima pa zagotovo bolj zaokroženo telo in rahlo sladkost, česar pri zgornji vrstah še ne srečamo v taki meri.

Sladki šeriji

Ko govorimo o sladkih šerijih običajno govorimo o šeriju, ki sliši na ime Pedro Ximénez. Ključna razlika je sorta grozdja, ki se uporablja za ta sladki tip šerija, saj tukaj več ne kraljuje prej omenjeni palomino, temveč sorta Pedro Ximénez in v manjši meri tudi sorta moscatel. Ti sorti slovita po grozdju z visoko vsebnostjo sladkorja, za dodatno intenzivnost okusa pa grozdje po trgatvi posušijo na soncu. Sladkor je na ta način izjemno koncentriran, kar v kombinaciji z intenzivno oksidacijo in zgodnjo prekinitvijo fermentacije poskrbi za zelo sladko vino izjemno kompleksnih arom in okusa.

Katerikoli šeri vas je najbolj zamikal, sem prepričan, da vas ne bo pustil ravnodušnih. Gre za čudovito pijačo z neverjetnim razponom, kar ji omogoča, da najdemo primerek za katerokoli priložnost. Za optimalno izkušnjo seveda priporočam obisk Jereza in katere od vinskih kleti v tistem koncu, vendar pa bo zagotovo tudi kozarček izbranega šerija s pogledom na prekrasne slovenske griče poskrbel za prijetno uživanje v okusu, ki so nam ga poslali iz juga Španije.

(Objavljeno v tiskani izdaji revije Dober Tek.)

ONLINE/OFFLINE DEGUSTACIJA ŽGANJA?

Spoznajte najboljše, kar ponuja svet žganja. Viski, rum, tekila, konjak + presenečenje. Dragulji iz kotlov po celem svetu.

Želim več informacij!