fbpx

Mini vodič po poletnih pivih

Poletje! Ko samo izgovoriš to besedo na glas, grlo kar kliče po hladni osvežitvi. Poletje in pivo sta neizmerno povezana. Za pivo in pivovarje je to blagoslov, obenem pa žal tudi prekletstvo. Ogromno ljudi namreč pozablja, da dobro pivo lahko pijemo tudi v hladnejših obdobjih, le prave stile moramo izbrati. O tem smo že pisali v eni izmed prejšnjih izdaj revije Dober Tek, zato se bomo tokrat vseeno osredotočili na poletne vroče mesece.

Na srečo je prepričanje, da obstajata dva tipa piva – svetlo in temno, pri večini že zakopano nekam v temačne sobane razbitih mitov. Pivo namreč sicer res delimo na 2 glavni skupini, vendar sta to lager (ležak) in ale.

Različni stili lager piv

Klasični lagerji oz. pravilneje ležaki so zagotovo izvrstna izbira. Tudi ponudba na slovenskem trgu je najbolj množična pri tem (tudi svetovno) najbolj prodajanem tipu piva. Poleg rdeče in zelene opcije je pri nas seveda možno izbrati številne primerke, uvožene iz tujine (predvsem iz Nemčije in Češke), ki pa imajo vsi dokaj podobne karakteristike. Namen tega tipa piva je v kozarcu ponuditi kar največ osvežilnosti in pitnosti ter zadovoljiti okus najširše množice.

Za proizvodnjo kakovostnih piv stila lager je potrebna izvrstna tehnološka oprema, veliko časa in prostora. Ta stil piva namreč optimalno raven doseže šele po določenem obdobju zorjenja na hladnem. Ti stili piva so tudi mnogo manj zastopani pri manjših kraft pivovarjih in pogosto so za to krivi tudi prej navedeni razlogi.

Pale ale in IPA

Gre sicer za dva različna , vendar s podobnim konceptom. Pri obeh kraljujejo aromatični hmelji običajno ameriških sort. Smolnate (borovci, smrekovi vršički, …), sadne (papaja, mango, fige, ribez, …), predvsem pa citrusne vonjave poskrbijo, da je to res tisto ultimativno poletno pivo, ki nam osveži dan, zelo pa uživa tudi v družbi hrane. Slastni burgerji kar hrepenijo po pale ale pivu in brez kombinacije obojega ni pravega poletnega užitka. Tako kot skorajda vsi stili piva pa ni primeren za le ob stereotipni “pivski” hrani, pač pa lahko brez težav najde svoje mesto tudi ob krožniku kulinaričnih presežkov.

Pogosto boste pred določenimi stili piva našli besedo “”. Naprimer session pale ale. Session ni stil, pač pa gre za različico stila. S to besedo pivovarna pivcu želi sporočiti, da naroča oz. kupuje lahkotnejšo različico tega stila, ki ima za razliko od intenzivnejših bratov (npr. 5 – 6%) nižjo stopnjo alkohola (vendar ohranja ključne karakteristike okusov in arom, ter svojo osvežilnost in pitnost.

Pšenično pivo

Pšenično je čudovito pivo z živahnimi mehurčki, ki je kot nalašč za vroče dni. Poznamo dve glavni različici pšeničnega piva – nemško in belgijsko. Obe seveda vsebujeta veliko pšeničnega sladu, sta tudi zelo močno karbonizirani in skorajda brez grenkobe. Največja razlika je pri aromah, saj pri nemški verziji iz kozarca v naš nos skakljajo banane in klinčki (arome proizvedejo kvasovke), medtem ko je belgijsko pšenično pivo navdahnjeno s koriandrom in pomarančno lupinico, ki sta dejansko dodana tekom procesa varjenja piva.

Pšenično pivo vsebuje zelo malo hmelja in je zato eno izmed najmanj grenkih piv, zato je ta stil zelo priljubljen pri ženskemu spolu, ki običajno niso najbolj navdušene nad preveč grenkimi pivi. Seveda pa tukaj obstaja ogromno izjem in nič neobičajnega ne bo, če boste opazili dekle, ki s srcem uživa v intenzivni grenkobi dvojnega IPA.

Kaj pa temna piva?

Najbolje, da kar takoj razbijemo še en mit. Temna piva niso nujno močnejša. Barva namreč nima nobene zveze z alkoholom. To so seveda odlične novice za ljubitelje temnih piv, ki verjetno že vedo, da so temna piva lahko tudi poleti zelo prijetna. Seveda pa moramo izbrati lahkotnejše predstavnike z nižjo stopnjo alkohola in manj polnim telesom. Dry Stout je denimo stil piva iz skupine piv ale, katerega najbolj znanega predstavnika vsi poznamo – Guinness. Obstaja tudi ogromno temnih različic piv lager, ki so prav tako lahko zelo primerna za poletne dni.

Nasvet pri serviranju piva

Karakteristike piva

Temperatura

Nižje alkoholna oz. karakterna piva (cca. 4% alk.)

2 – 6 stopinj C

Srednje alkoholna oz. karakterna piva (cca. 4-6% alk.)

6 – 10 stopinj C

Višje alkoholna oz. karakterna piva (7% alk.+)

10 – 15 stopinj C

*Pomembno: Vsa piva uživajte natočena v kozarec. Na ta način se bodo okusi, arome in pena razvili tako, kot je želel pivovar.

Pivo s sadjem

Najprej moramo ločiti dve reči. Zelo pogosto je v pivu stila npr. pale ale ali ipa zaznati sadne arome – predvsem citrusov. Te v pivo pridejo s hmeljem, saj se pivovarna namensko odloča za takšne sorte. Ima pa pivovar še eno opcijo – v pivo lahko doda dejansko sadje. To poskrbi za še eno dodatno dimenzijo v pivu. Največkrat se v pivu znajde sezonsko lokalno sadje, kar je seveda geografsko pogojeno, običajno pa so to maline, limete, mango, pasijonka, rdeče pomaranče itd.

Karkoli boste izbrali, izhajajte seveda iz svojih preferenc, predvsem pa pokušajte tudi kaj novega, ko vam to pride na pot. Obstaja več kot 100 stilov piva, zato v tem članku zagotovo še nismo zajeli vseh primernih za poletje. Omeniti pa je še potrebno, da so vsi navedeni stili izbrani za sončne in vroče dni, ko se zvečeri in malce ohladi ali pa preprosto na poletni deževen dan, se spekter primernih piv seveda znatno poveča. Imejte prekrasno poletje in naj bodo kozarci vedno polni z vašo najljubšo pijačo.

ONLINE/OFFLINE DEGUSTACIJA IN TEČAJ VARJENJA PIVA?

Vrhunska piva za vrhunsko doživetje. Spoznajte spekter raznolikih okusov in brbončice vam bodo še dolgo hvaležne.

Želim več informacij!