Običajno sta pri mojem izboru lokacije za dopust dva glavna faktorja. Kulinarika in primernost za kolesarjenje. V zadnjih letih se je na raznih seznamih zanimivih koncev sveta začel pojavljati otok, ki hitro pritegne. Slovi po vrhunskih cestah, okusnem street foodu in prijaznih ljudeh. Kljukice, ki so pomembne. Kupil sem letalsko karto za Tajvan.
1.200 kilometrov svobode ... In vlage!
Gre za otok, ki je velik za nekaj manj kot dve Sloveniji. Ni ogromen, ampak ni majhen. Gre za enega najbolj hribovitih otokov, kar je za kolesarje, ki iščemo lepe vzpone, seveda prednost. Celoten otok sem prekolesaril — približno 1.200 kilometrov razgibanih cest, obalnih panoram in izjemno vlažnih tropskih vzponov. Težko opišem, kako močna vlaga je v zraku. Slapovi potu iz celotnega telesa so bili stalnica.
Na kolesu imaš čas razmišljati. Iskreno, večino časa o tem, kaj bomo jedli na pavzi.
Pri dnevni porabi med 4.000 in 6.000 kalorijami se hitro znajdeš v zelo prijetni situaciji: lahko poješ in popiješ praktično karkoli, brez slabe vesti. In obljubim, to sem zelo izkoristil, včasih celo malo preveč.
Kombinacije, ki te vržejo iz cone udobja in ... Goveja juha.
Tajvanska kulinarika je igriva, drzna in se kdaj zdi celo nesmiselna — na najboljši možen način.
Ena najbolj nenavadnih stvari? V palačinko zaviti grobo mleti arašidi, sojin sladoled ter svež koriander. Kombinacija, ki na prvo žogo zveni kot “WTF”, ampak deluje presenetljivo harmonično.
In potem… drobnjak. Kitajski drobnjak je skoraj povsod. V cmočkih, palačinkah, ocvrtih prigrizkih — kamorkoli pogledaš, te čaka neka variacija te aromatične rastline.
Če si malo bolj pogumen, prideš hitro tudi do drobovine. Tajvanci jo obožujejo. Juhe, enolončnice, nabodala — od jeter in vampov, pa do nekih organov, ki jih težko prepoznaš, ker jih še nikoli nisi jedel. Ni za vsakogar, ampak če si že tam …
Posebno mesto ima tudi njihova goveja juha. Na prvi pogled te spomni na “našo” govejo juho — okusna, aromatična, tolažilna. Ampak seveda na njihov način. Močnejše začimbe, debeli rezanci, drugačen rez mesa. Znano, a hkrati povsem novo in drugače.
In za konec še en “street food moment”: ocvrt ligenj, polnjen s svežo kumaro. Okusi pričakovani, ampak res zanimiv preplet tekstur.
Nisem si mogel pomagati, da ob vsem street foodu ne bi enkrat zavil tudi v steakhouse, kjer strežejo izključno japonsko govedino. Tajvan ima močan vpliv japonske kulinarike, zato me ni presenetilo, da se je na krožniku pojavil Wagyu različnih stopenj marmoriranosti, ki ga sicer nisem jedel prvič, ampak definitivno je bil to eden najbolj okusnih obrokov in še danes čutim, kako se vse skupaj dobesedno topi v ustih.
Pivo, ki te preseneti ... In tudi malo zaboli.
Klasična industrijska pivovarna na Tajvanu je v lasti države, ki tudi določa cene piva. Te pa so zelo ljudske in botrujejo dejstvu, da je pivo zagotovo prva izbira alkoholne pijače za prebivalce.
Imajo pa tudi craft pivovarne, ki jim država podeli licence za proizvodnjo piva. Pogled na “taplist” takšnih piv je kar šokanten, saj so cene pogosto primerljive s Skandinavijo. Kvaliteta je zelo solidna, mogoče manj tehnično dovršena piva, kot v Evropi, vendar pa so zelo domiselni pri varjenju, saj s pridom izkoriščajo številne lokalne sestavine (pasijonka, mango, ananas, čaj, kava, … ) Vsekakor je bilo najbolj zanimivo pivo Weizen s črnim čajem.
Pohvalijo se tudi z izjemnim viskijem. Obisk destilarne Kavalan je bil eden izmed vrhuncev potovanja. Njihovi viskiji sodijo med najbolj nagrajene na svetu, čeprav obstajajo šele od leta 2005. Zorenje v njihovem podnebju poteka mnogo hitreje, zato se lahko že po 20 letih obratovanja pohvalijo z neverjetnimi viskiji. Cene steklenic pa približno polovične, kot jih najdemo pri nas.
Čaj in kava - iz vrta!
Tajvan ni samo hrana in viski. Je tudi čaj. In to ne kakršen koli — visokogorski oolongi veljajo za ene najboljših na svetu. Imajo tudi kavo! Kavno sceno imajo močno razvito in občasno naletiš na izjemne kavarne, ki resnično obvladajo svoj posel. Največji čar pa je, ko se na čaj ali kavo usedeš kar neposredno pri pridelovalcih, saj imajo nekateri na svojih posestvih simpatične lokalčke s pogledom na nasade.
Tajvan je super!
Tajvan še vedno precej slabo poznamo. Gre za enega najbolj podcenjenih kotičkov sveta. Zaradi politične situacije se mu marsikdo raje izogne, vendar pa življenje teče povsem normalno in se napetosti ne čuti nikjer. Izjemno razvita infrastruktura, neverjetno prijazni ljudje, in hrana … Hrana, ki ti še tedne po obisku vrača spomine na zanimive in drugačne okuse.
Ironija celotnega potovanja pa je ta, da sem se kljub temu, da sem vsak dan pokuril ogromno kalorij, domov vrnil 2 kilograma težji.
Popolnoma vredno. Podpišem.