Vid je čut, ki ga večina uporabi najprej in s katerim zajamemo največ informacij. Takoj ko opazimo natakarja, ki se s polnim pladnjem pijače začne pomikati proti naši mizi pa se z opazovanjem začne tudi naša izkušnja z naročenim pivom.
Od česa je odvisna barva piva
Barva piva je odvisna od uporabljenega sladu (običajno gre za slajeni ječmen) v določenem pivu. Zelo svetel slad bo denimo poskrbel za slamnato barvo piva, karamelni slad prinaša jantarno barvo, medtem ko zelo pražen slad pivo močno potemni, tudi do povsem črne barve. Barva je torej eden izmed dejavnikov, ki mu
pivovarji posvečajo precej pozornosti. Slad je tako praktično edina surovina
(od 4 osnovnih – slad, voda, hmelj, kvas), ki vpliva na barvo, medtem ko lahko
razni dodatki v posebnih pivih (kava, sadje, začimbe, zelišča, …) seveda
ravno tako dodajajo nekaj svoje barve, ki vpliva tudi na končno barvo piva. Za
razliko od žganih pijač (kjer je to pogosta praksa) se pivu po končanem procesu
barve ne spreminja/dodaja, tudi filtriranje piva pa na barvo praktično nima
vpliva.
Barva je lastnost, ki jo najlažje opišejo tudi pivopivski začetniki, kljub temu pa so v izogib subjektivnosti izoblikovali dve lestvici, ki veljata za standardni, in sicer SRM (Standard Reference Method) in EBC (European Brewery Convention).
Stili in barve
Na najsvetlejšem delu lestvice bomo običajno našli tradicionalne ležake, pilsnerje, belgijsko pšenično pivo in podobne kalibre. Na sredini, torej bolj jantarne in oranžne barve se bodo pojavili izjemno priljubljeni pale ale-i, IPA-ji, itd. Na temnem spektru pa lahko pričakujemo temna piva, kjer kraljujejo stili, kot so stout, porter in schwarzbier. Na shemi barv seveda manjkajo vsi posebneži z dodatki, ki s svojo barvo zavijejo izven ustaljenih smernice. Ravno pred kratkim sem pil čudovit berliner weisse, ki so mu pivovarji dodali maline in tako v pivo prinesli živo roza barvo.
O tem se govori znova in znova, a nič hudega ne bo, če mit še enkrat razbijemo – temna piva niso nujno močnejša. Tudi kalorij nimajo manj ali več. Barva piva ni na noben način povezana s stopnjo alkohola in kalorijami. To je seveda odlična novica za ljubitelje temnih piv, ki so verjetno že spoznali, da so temna piva lahko ravno tako lahkotna kot njihovi svetlejši kolegi, in vsaj tako intenzivna.
Še en primer barve izven okvirjev je seveda zeleno pivo za čas praznika sv. Patrika, ko pa pivovarji pivo obarvajo z neškodljivo živilom prijazno zeleno barvo in tako še na svoj način nekoliko počastijo irskega pomembneža in vse kar je povezano s tem praznikom.
Praznovanje dneva Svetega Patrika je poznano po vsem svetu, saj praznik mnogi izkoristijo za rajanje in veseljačenje. Vsako leto se ga zelo intenzivno lotijo v Chicagu, kjer oblasti že od leta 1962 reko obarvajo v zeleno barvo. Tudi Ljubljanski grad se je denimo na ta dan že obarval zeleno … Na dan Svetega Patrika prodaja piva v ZDA poskoči za kar 150 % v primerjavi s povprečnim dnem.
Če za konec še odgovorimo na vprašanje iz naslova. Barva nam lahko torej že precej namigne o karakterju piva, saj lahko pri temnem (arome po npr. kavi, čokoladi) pivu pričakujemo povsem druge arome, kot pri povsem svetlem (arome po npr. svežem kruhu), vendar pa je barva le naš prvi stik z določenim pivom in roko na srce, včasih tudi malce zavede. Tako da, ko opazimo barvo, vemo, najboljše se šele začenja.
VODENA DEGUSTACIJA ALI TEČAJ VARJENJA PIVA?
Vrhunska piva za vrhunsko doživetje. Spoznajte spekter raznolikih okusov in brbončice vam bodo še dolgo hvaležne.
Želim več informacij!