Rum je žgana pijača iz sladkornega trsa, ki ima vsaj 40 % alkoholne stopnje. Večina ruma prihaja s Karibov, vendar pa ga proizvajajo praktično vse države, kjer ta rastlina raste. Za proizvodnjo ruma se uporablja stebla sladkornega trsa (liste odstranijo), ki vsebujejo velike količine sladkorja.
Ohlapna regulacija
Kot smo omenili v 1. delu serije člankov o rumu je zakonska regulacija pri tej pijači izjemno ohlapna, tako pri letnicah kot pri stilih rumov. Zato se moramo največkrat zanesti kar na barvo izbranega ruma ali pa na kulturno-zgodovinske vplive na njegovo proizvodnjo. To pa sta tudi dva glavna faktorja, ki nam omogočata dejansko delitev stilov ruma.
Na steklenicah ruma se naziv te pijače zelo pogosto razlikuje in je zapisan v treh različicah. To je seveda povezano s tem, od kod steklenica ruma prihaja. Če je s Karibov ali Latinske Amerike, ki je špansko, angleško ali pa francosko govoreče območje, zasledimo besede rum (angleški del), ron (špansko) ali pa rhum
Rhum Agricole je oznaka, ki jo prav tako lahko srečate na steklenici ruma. Pove pa nam, da je tak rum narejen iz soka sladkornega trsa (ne iz melase, kot večina rumov) in pa da je proizveden na enem izmed dveh karibskih otokov – Martinique ali Guadeloupe.
Barva
Čeprav je barva zelo izmuzljiva oblika določitve stila nekega ruma, saj destilarne nanjo vplivajo z najrazličnejšimi dodatki (npr. karamel) in postopki, je pri potrošnikih barva kljub vsemu enostaven deskriptor, ki nam omogoča da postavimo neke glavne okvirje.
Beli rum
Bela oziroma, bolje rečeno, povsem prozorna barva je značilnost teh rumov. Kljub temu, da nekateri primerki belega ruma zorijo v hrastovih sodih, kar poskrbi za malce več uglajenosti – in tudi barve, jim nato vso pridobljeno barvo odstranijo.
Pri belem rumu običajno govorimo o zelo blagih in lahkotnih aromah, zato se ta slog ruma namreč največkrat uporablja v koktejlih.
Zlati rum
Velika večina zlatih rumov dobi barvo z zorenjem v hrastovih sodih. Posamezne znamke ruma pa zato, da bi bil barvni odtenek vsakič povsem enak, rumu dodajajo karamelna barvila.
Ta tip ruma je običajno srednje sladek, vendar imajo destilarske hiše zelo proste roke pri proizvodnji. Pogosto mešajo tako imenovane light marks rume (blagi okusi in arome), ki so destilirani do okoli 90 % alkohola, z nekaterimi bolj heavy marks rumi (močnejši okusi), ki poskrbijo za številne sadne arome in bogastvo okusov.
Na tak način se torej z uporabo določenih razmerij obeh možnosti znotraj neke znamke ruma odločijo v katero smer želijo iti. Morda želijo nekoliko bolj enostaven in lahkoten rum ali pa bolj dovršen in uglajen, s sadnimi estri navdahnjen rum.
Temni rum
Ta skupina rumov se že na začetku razdeli v dva dela. V enem delu govorimo o zlatih rumih, ki toliko časa preživijo v sodih, da pridobijo mnogo temnejšo (rdečkasto-rjavo) barvo. V času zorjenja pridobijo ključne, izjemno cenjene lastnosti, predvsem okuse in arome po zrelih bananah, usnju, kakavu, vanilji itd.
Druga skupina pa je mnogo manj romantična, saj za videz bogate rjave barve poskrbijo predvsem karamelna barvila. Takšni rumi včasih vseeno vsebujejo tudi določen del zorjenih mešanic, vendar pa je to bolj izjema, kot pravilo. Namesto zgoraj omenjenih arom lahko pri temu tipu temnih rumov pričakujemo mnogo manj živahen rum, saj v njem večinsko prevladuje aroma po sladkornem trsu, brez nekih dodatnih dimenzij, ki jih prinese zorjenje v hrastovih sodih (uglajenost, vanilja, kokos, … ).
Kulturno-zgodovinski vpliv na stile rumov
Kulturno-zgodovinski vpliv je pravzaprav še pomembnejši faktor za razdelitev stilov, kot barva, saj je rum pijača, močno povezana s kulturnimi vplivi. Karibe so namreč kolonizirale kar tri evropske velesile (Velika Britanija, Španija in Francija), ki so vse tri pustile močan vpliv na metode in načine izdelovanja rumov. Več o tem pa v prihodnjem članku.
(Objavljeno v tiskani izdaji revije Dober Tek.)
ONLINE/OFFLINE DEGUSTACIJA ŽGANJA?
Spoznajte najboljše, kar ponuja svet žganja. Viski, rum, tekila, konjak + presenečenje. Dragulji iz kotlov po celem svetu.
Želim več informacij!