fbpx

RUM: Ga res pijejo le pirati? (1. del)

Ko beseda nanese na rum se marsikomu vsaj za sekundo v misli prikrade tista značilna, s kapljicami ruma pokapljana, grafika na steklenici ruma, ki so jo gospodinje leta in leta hranila nekje v ozadju kuhinjske omarice. Uporabljale so jo seveda kot dodatek arom pri kuhanju, predvsem potica je bila pogosto deležna šilca ruma. Tak rum, ki je kar se tiče ljubiteljev gurmanskih pijač nižje kvalitete, se seveda še dandanes uporablja pri peki, vendar pa izjemno redko zaide v kozarce, kar je vsekakor dobra novica, če vam kvaliteta dosti pomeni.

Kaj je rum?

Rum je žgana pijača iz sladkornega trsa, ki ima vsaj 40% alkohola. Skorajda vse države, kjer sladkorni trs uspeva imajo tudi večjo ali manjšo industrijo ruma. Vseeno pa lahko rečemo, da je rum doma na Karibih.

V zadnjih letih je tako, kot večina ostalih žganih pijač, tudi rum doživel pravi razcvet, tako kar se tiče kvalitete, kot tudi dobavljivosti pri nas. Trenutno namreč lahko tudi pri nas kupimo primerke, ki zagotovo sodijo med najboljše na svetu. Kljub temu pa vsaj jaz osebno rum uvrščam med tiste pijače, ki bi si zagotovo zaslužile še več pozornosti.

Rum je pijača, ki je poleg tega, da jo uživamo samo, zelo priljubljena tudi v koktejlih. Najbolj znani so cuba libre, mojito, daquiri in piña colada.

rum

Kako rum nastane?

Za proizvodnjo ruma se uporablja stebla sladkornega trsa (liste se odstrani), ki vsebujejo velike količine sladkorja. Ko se ta stebla zmelje dobimo sok sladkornega trsa, ki se ga v veliki večini uporabi za proizvodnjo navadnega gospodinjskega sladkorja. 

Obstajajo vrste ruma, ki so izdelane direktno iz tega soka, vendar pa je večina svetovne količine ruma proizvedene iz melase, ki je stranski produkt predelave sladkorja iz soka sladkornega trsa. Gre za zelo gosto in lepljivo snov, ki pa vsebuje ogromne količine sladkorja. Melasa je nato razredčena z vodo in začne se postopek fermentacije. Ta del procesa lahko zelo močno vpliva na končni izdelek, saj se tekom fermentacije ustvarjajo zelo zaželjene sadne arome (estri), ki so zelo značilne za rum. 

Največ ruma naj bi nastalo v Portoriku, predvsem po zaslugi destilarne Bacardi, ki vsak dan proizvede kar 100.000L ruma.

Nato je seveda čas za destilacijo, kjer je proizvodnja ruma izjemno liberalna, saj je dovoljeno skoraj vse (tip ali velikost destilarskih kotlov niso zakonsko dorečeni, prav tako tudi stopnja alkohola pri destilatu ne). 

Po končanem destilarskem procesu je zelo pogosto tudi zorenje ruma v hrastovih sodih, kjer se celotna pijača še dodatno zaokroži in pridobi ekstra kvaliteto. Pri rumih ni prav nič običajnega če jim je dodana tudi karamela za še lepšo barvo ali pa dodatni sladkor, ki poskrbi za komplementarnost s prijetnimi sadnimi aromami. 

Večina rumov je mešanica letin, s čimer proizvajalci zagotavljajo določeno mero konsistence in uravnoteženosti. Ko boste na steklenici ruma zagledali letnico, ta običajno pomeni starost najmlajše letine ruma, ki je vključena v mešanico oz. tako naj bi vsaj bilo. Zakonska regulacija pri rumu je kot rečeno izjemno ohlapna, zato je vse oznake, predvsem letnice, potrebno jemati s kančkom dvoma.

(Objavljeno v tiskani izdaji revije Dober Tek.)

ONLINE/OFFLINE DEGUSTACIJA ŽGANJA?

Spoznajte najboljše, kar ponuja svet žganja. Viski, rum, tekila, konjak + presenečenje. Dragulji iz kotlov po celem svetu.

Želim več informacij!